Pogon na vsa štiri kolesa poznamo že več kot stoletje. Prvi ni bil xDrive, niti 4Matic ali Quattro. Leta 1893 se je pojavil britanski patent za prvi štirikolesni pogon na prvem hibridu v zgodovini avtomobilizma! Porschejev električni hibrid Lohner iz leta 1899 je imel na pestu vsakega kolesa vgrajen elektromotor, ki so ga poganjale baterije, katere je polnil bencinski motor. Prava znanstvena fantastika pred 120-imi leti, kajne?
Spyker pa je znamka, ki je ustvarila prvi nam znani ‘običajni’ avtomobil s štirikolesnim pogonom na notranje izgorevanje. Prva množično proizvedena štirikolesna vozila so prišla iz ameriškega podjetja FWD s sedežem v Wisconsinu leta 1908. Glede na zgodovino pogona na vsa kolesa se zdi, da je BMW pomembnost le-tega spoznal nekoliko pozneje – njihovo prvo vozilo s pogonom na vsa kolesa je bilo E30 325iX iz leta 1985. Resničnost je takšna, da v dobi pred drugo svetovno vojno vozila s pogonom na vsa kolesa, niso imela veliko smisla za vsakodnevno uporabo, zato se je pogon na vsak kolesa videvalo le med gospodarskimi vozil.
 |
 |
Splošna človeška fiksacija z ‘nujnostjo’ štiri kolesnega pogona pa sega v devetdeseta leta, ko je svet bolje spoznal nujo ter potrebo nadgradnje iz enoosnega pogona. Če gledamo iz te perspektive, lahko mirno rečemo, da je bil BMW tako morda nekoliko pred samim vzponom popularnosti. Zagotovo je njihova izpostavljenost Roverju v devetdesetih letih 20. stoletja vplivala na samo vpeljavo športnih terencev s pogonom na vsa kolesa, ki se je zgodila na prelomu tisočletja s predstavitvijo legendarnega BMW X5 (E53).
 |
 |
Kako deluje BMW xDrive?
Medtem ko na trgu obstaja veliko različnih sistemov, ki omogočajo pogon na vsa kolesa, BMW xDrive pristopa temu z elektronskim upravljanjem. Boljše življenje s sodobno programsko opremo, kot pravijo na bavarskem. Tehnologija BMW xDrive je napreden sistem štirikolesnega pogona, ki zagotavlja, da ima vaš BMW ves čas najboljši možni oprijem. Pomaga pri varnem zavijanju in omogoča tudi nadzorovan pospešek na strmih gričih in spolzkih cestah.
Program ‘Dynamic Stability Control’ (DSC) lahko s senzorji hitrosti koles zazna zdrs na katerem koli kolesu brez oprijema (kolesu, ki se vrti sorazmerno hitreje kot druga kolesa – ob upoštevanju kota krmiljenja). Če DSC zazna zadosten zdrs za posredovanje, se vključi sklopka, ki navor pošlje na os, ki lahko najbolje zagotovi dovolj moči za speljevanje. Poleg tega lahko drsno kolo – na prioritizirani osi – zavre, za lažji izkoristek razpoložljivega oprijema. Ko sistem BMW xDrive zazna prekomerno krmiljenje (ang. oversteer), lahko pošlje več moči na sprednjo os. Če zazna podkrmiljenje (ang. understeering), se zmanjša pogonska moč prednje osi. To pomaga zagotoviti, da se stabilnost vozila hitro normalizira, pogosto preden voznik sploh opazi, da pride do zdrsa.
sDrive: vozilo je opremljeno s sistemom pogona na le dve kolesi, tradicionalno zadnji dve (v zadnjem času pa tudi na prvi dve), kar je nekakšna znamenitost te znamke saj je, kot vsi vemo, pogon na zadnji dve kolesi veliko bolj donosen za športno vožnjo in tudi veliko bolj zabaven, vendar ima svoje slabosti na bolj zahtevnem terenu.
V običajnem delovanju BMW xDrive vozil s primarno pogonom na zadnja kolesa, sistem deli 40 odstotkov razpoložljivega navora na sprednja in 60 odstotkov na zadnja kolesa. Teoretično lahko sistem na posamezno os pošlje 100 odstotkov razpoložljivega navora. Modeli z večjo zmogljivostjo, ki uporabljajo ‘Dynamic Performance Control’, začnejo s prioritiziranjem zadnjih koles, z namenom ohranitve tradicionalnega BMW občutka zmogljivosti. Fizične komponente v na primer M240i xDrive vključujejo prenosno ohišje, ki je neposredno pritrjeno na samodejni 8-stopenjski ZF menjalnik. Prenosna enota vključuje sklopko, ki lahko glede na potrebo usmerja navor na sprednjo ali zadnjo os.
Pogonska gred za sprednja kolesa je tako pomaknjena levo od menjalnika. Nato poteka naprej do diferenciala, ki poganja sprednja kolesa. Kardanska gred pošilja moč na zadnji diferencial – izkoristi obstoječi prostor, ki je navadno potreben za avtomobile s pogonom na zadnja kolesa. Stvari so pri novejših modelih, ki so prvotno zasnovanih s pogonom na prednja kolesa (X1, X2, M235i Gran Coupe) nekoliko drugačne. Omenjene modele sestavlja prečno nameščen štirivaljni motor, ki se nato priklopi na 8-stopenjski samodejni menjalnik s Torsenovim diferencialom z omejenim drsom.
Torej…
S štirikolesnim pogonom vam ni potrebno venomer skrbeti, da bi izgubili oprijem na spolzkih površinah ali na slabših podlagah, toda kot kateri koli drug sistem, xDrive ni čaroben faktor in vam ne more ustvariti oprijema tam, kjer ga pač ni. Še vedno je treba voziti po predpisih ter ravnati previdno. Če želite vozilo, ki zmore kakšno resnejšo terensko vožnjo, je BMW ‘serija X’ športnih terencev super izhodiščna točka. Naprimer BMW X5, X6 ali X7 so impresivni sopotniki na snežni površini, to smo tudi letos, tik pred udarom pandemije, preizkusili sami.
Serija 3 je bila v zadnjih treh desetletjih redno okronana za kompaktni avtomobil z najboljšo vodljivostjo. Bojazen da bi xDrive to uničil, pa se je izkazala za neutemeljeno. Pogon na vsa kolesa lahko odvzame del odzivnosti in natančnega upravljanja, ki ga dobite pri različici s pogonom na zadnja kolesa, vendar boste to res težko opazili pri vsakodnevni vožnji. Tudi BMW-jevi najzmogljivejši modeli M prehajajo na xDrive pogon, saj lahko (v primeru BMW M5) le z enostavnim pritiskom na gumb preklapljamo med izključno zadnjim ali štirikolesnim pogonom. Prihajajoči M3 pa naj bi prav tako imel pogon na vsa kolesa.
 |
 |
Stvar, s katero se boste ob morebitni izbiri xDrive pogona morali sprijazniti, pa je izguba učinkovitosti porabe vozila, kar je le davek na dodatno težo, ki jo sistem xDrive prinese s seboj.
