TEST: MINI Countryman SE – pred nakupom se prepričajte o vsebini!

Countryman je na naših cestah redek pojav, vseeno pa sem ga imel možnost spoznati že v nekaj različicah. Vedno je šlo za kvaliteten avtomobil z dobro vozno dinamiko, retro dizajnom in nekoliko drugačno vozniško izkušnjo kot smo jo vajeni pri ostalih tekmecih. Vseeno pa ne morem trditi, da me je kadarkoli pošteno navdušil, zato sem tokrat v tega, stopil nekoliko z rezervo, a vseeno navdušen ker so mi hibridi in električni avtomobili nekako prirasli k srcu. No ja pa še preko 220 konjskih moči ima (do hitrosti 131km/h), morda je tudi to do neke mere krivo za moje zanimanje.

“ima tudi preko 220 konjskih moči, kar zagotovo vzbudi zanimanje!”

Pogonski sklop je praktično identičen tistemu v BMW 225xe, kar pomeni, da prednji kolesni par žene 1.5l turbobencinski trivaljnik, elektromotor pa žene samo zadnji dve kolesi. To pomeni, da ima hibridni Countryman v teoriji štirikolesni pogon, vendar ta ni klasični zato kakšnih večjih terenskih podvigov ne načrtujte. Sistemske moči je za 224 ‘konjev’ kar pomeni tudi precej dobre zmogljivosti. S pospeškom do stotice opravi v zgolj 6.8 sekunde, končna hitrost pa znaša nekoliko manj impresivnih 198 kilometrov na uro. Kot pri vseh minijih je tudi podvozje odlično nastavljeno, krmilni mehanizem pa je natančen in ravno prav obtežen, obenem pa vozniku vliva samozavest tudi pri hitrejši vožnji. Ravno pri nekoliko bolj dinamični vožnji naletimo na enega izmed glavnih problemov tega avtomobila in to je teža. MINI Countryman že v osnovi ni lahek avtomobil, z vso hibridno tehnologijo pa je težak preko 1.7 tone kar se pri hitrejši vožnji čuti, saj začne avtomobil drseti prej, kot bi si glede na odlično podvozje mislili, da bo.

Teža slabo vpliva tudi na porabo. Seveda se lahko realno z enim polnjenjem 7,6 kWh baterije na elektriko vozimo do 25 kilometrov, kar v primeru mestne uporabe povsem zadošča in obenem tako v teoriji prebivalcem mestnih središč omogoča praktično nično porabo bencina. Vseeno pa večina veliko časa preživi na avtocesti in gre morda tudi kdaj na daljši izlet z avtomobilom. V tem primeru pa električna energija kmalu poide, nakar vam ostane zgolj precej požrešen bencinski agregat.

Skozi cel teden zelo varčne vožnje v službo po omejitvah, z maksimalnim izkoristkom električne energije, je števec porabe na koncu namreč pokazal 7.2 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar se morda ne sliši tako veliko, pa vendar vem, da sem ob testu večjega, težjega in močnejšega hibrida BMW 530e, teden zaključil s porabo 6.1 na 100 prevoženih kilometrov, kar je več kot liter manj. Tudi zmogljivosti nisem nič kaj veliko testiral saj je v tem primeru poraba sunkovito narasla, posledično pa je bil rezervoar za gorivo, ki drži borih 36 litrov, še hitreje prazen.

”števec porabe je na koncu  tedna izjemno varčne vožnje pokazal 7.2 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je za hibrida enostavno preveč!”

Notranjost je tipično Mini-jevska. Običajno mi je zelo všeč, saj lepo združuje retro dizajn z modernim pridihom, sedeži so odlični pa tudi materiali in kakovost izdelave so na visokem nivoju. Tukaj ni nič drugače, imam pa eno pripombo. Merilniki namreč poskušajo ohraniti retro dizajn in obenem v praktično nespremenjene merilnike vključiti še vse informacije tehnološko naprednega hibridnega sistema, kar jim po mojem mnenju ni ravno uspelo. Pri hibridih namreč poleg porabe bencina, dosega in ostalih podatkov, ponavadi želimo vedeti še vsaj koliko imamo električnega dosega in koliko odstotkov baterije nam je še ostalo. Tukaj lahko vse to sicer vidimo, pa vendar moramo zato z zgolj eno tipko iskati med kar 12 različnimi meniji na majhnem zaslončku znotraj merilnika za hitrost, kjer lahko vidimo zgolj eno informacijo naenkrat. Res zagovarjam analogne merilnike pa vendar sem mnenja, da tako napreden avtomobil enostavno potrebuje digitalne merilnike, ali vsaj večji zaslon med analognimi merilniki, ki lahko prikazuje več informacij naenkrat.

Kako povzeti? Mini Countryman SE bo nekaterim ljudem zanimiv avtomobil, saj je narejen kvalitetno z zanimivo notranjostjo, se dobro pelje in obenem prebivalcem mestnih središč omogoča praktično brezplačno dnevno vožnjo v udobju odličnih sedežev in bogato opremljene notranjosti. Problem pa bodo imeli predvsem vsi ostali, ki dnevno delajo več kilometrov po avtocesti, saj s tako porabo in z zgolj 400 kilometrskim dosegom s polnim rezervoarjem goriva enostavno ne morejo upravičiti nakup hibrida, ki v primeru testnega avtomobila stane krepkih 56 tisočakov. Za tiste bo različica SD prava izbira!