TEST: BMW M6 Gran Coupé – bipolarni luksuzni poslovnež

Sem uspešen poslovnež. Veliko časa preživim v tujini, kamor se odpravljam na takšne in drugačne poslovne sestanke, srečanja z visoko uveljavljenimi ljudmi in drugimi pomembneži. Ker nisem največji ljubitelj letenja, se, če je le mogoče, na pot odpravim z avtomobilom, kar pomeni, da letno zelo velik odstotek časa preživim prav na štirih kolesih. Dolgo časa sem iskal avtomobil, ki bi izpolnil moja pričakovanja, pričakovanja uspešnega poslovneža, ki išče udoben, športen in nenazadnje vizualno pompozen ter privlačen avtomobil. Naposled mi je le uspelo. Našel sem idealen avtomobil, ki sliši na ime BMW M6 Gran Coupé!

Z vami bom delil zanimivejši del svoje zadnje poslovne poti, ki je potekala preko čudovitega, zavitega in romantičnega avstrijskega prelaza Nockalmstrasse. Pot me je tokrat vodila sprva v Švico, zatem v nemški München. Po treh dneh zahtevnega, a uspešnega dela me je naslednji dan čakala pot domov. Ker se mi ni pretirano mudilo, sem se odločil, da se vrnem preko meni ljubega prelaza in na poti naredim tudi postanek za počitek. Vstajanje ob zgodnji uri ob misli na čudovite ceste ni bil problem. V garaži münchenskega hotela me je namreč že nestrpno čakala bavarska zver…le pritisk tipke za zagon je bil potreben, da se je vse streslo ob glasnem rohnenju osemvaljnika. “V8 je V8”, si rečem in s širokim nasmeškom odpeljem s parkirišča. Prva postaja: Nockalmstrasse. Še pred tem pa meni ljub adrenalinski del; Autobahn. Ne vem kako, a po nekem čudnem naključju se je moj dan začel s številko 305. Seveda govorim o kilometrih na uro… Velik 4,4-litrski TwinPower Turbo V8 je še hladen in zato sem do ustrezne delovne temperature s plinom zelo nežen. Ko se vseh 600 “konjev” dobro ogreje in razmiga, pa se začne pravo veselje. Aha, sem pozabil omeniti, da moj BMW M6 Gran Coupe ni le običajen BMW M6? Se opravičujem. Prva posebnost je oznaka Gran Coupe, kar pomeni, da je kupejevska silhueta še nekoliko prilagojena v prid dodatnemu paru vrat, kar omogoča lažje potovanje. A posebnost razjarjenega žrebca sem želel poudariti predvsem pri njegovi moči, saj serijskim 560 konjskim močem pomaga dodatnih 40 KM, kar pomeni, da je na zadnjem kolesnem paru 600 konjskih moči in res ogromno zabave! Vse do začetka vzpona proti prelazu sem dokaj miren. Ob vzpenjanju tempo povečujem iz ovinka v ovinek, široke 20-palčne pnevmatike Michelin Pilot Super Sport so iz kilometra v kilometer bolj ogrete in grizejo v zavoje, vozni način Comfort pa po nekaj kilometrih zamenjam za Sport+. Ko cesta postane bolj pregledna in široka, končno napoči trenutek, ko lahko vprežem celotno konjenico, uporabim vseh 600 “konjev”, ki kot podivjani mustangi čakajo, da jih izpustim iz ograde. Prej z elektroniko omejeno moč sedaj pustim povsem neomejeno – le dvakrat pritisnem tipko M2 na volanskem obroču, vsi indikatorji pred menoj pa dajo vedeti, da je odzivnost motorja, podvozje in trdota volanskega obroča v najbolj športnem (Sport+) načinu ter da sunkovito hiter dvosklopčni menjalnik DCT pretika kolikor le lahko hitro. A bistvo te nastavitve je delno izklopljena elektronika, ki dopušča tudi zdrse zadnjih pnevmatik. Tako zajetna konjenica pri vklopljeni elektroniki pač ne pride do izraza, saj je omejevanje neprestano.

Zgodnje jutranje sonce posveti na idilično gorsko cesto in z nje suši nezaželeno vodo. Ob kratkih in širokih zavojih povsem izklopim elektroniko in pustim, da zadek velike prestižne športne limuzine kontrolirano ter neverjetno elegantno drsi skozi zavoj.

Rohnenje osemvaljnika, cviljenje širokih pnevmatik in udobje luksuzne potniške kabine je nekaj, česar ni deležen vsak, sploh pa ne vsak dan, saj lahko vozilo v polnosti pokaže svoje zmožnosti le v redkih primerih. Danes je ta dan, dan, ko bom z M6 Gran Coupe užival na enem lepših avstrijskih prelazov.

Močno se oprimem debelega, usnjenega M volanskega obroča, preverim, ali je vozilo v najbolj brutalnem voznem načinu in uživanje na praznih in preglednih zavojih se lahko prične. Od zavoja do zavoja sem hitrejši, agresivnejši, srčni utrip neprestano narašča, zavore se trudijo po svojih najboljših močeh in ne zdi se, da bi jim sploh začelo zmanjkovati sape. Hvaležen sem si, da sem pri konfiguriranju vozila izbral paket Competition Package, ki poskrbi za večjo moč in nižjo težo vozila (1850 kg), prav tako pa sem hvaležen, da se pod velikimi 20-palčnimi platišči svetijo zlate, karbonsko-keramične zavorne čeljusti, ki v vsakem trenutku poskrbijo za silovito ustavljanje tega težkega in neverjetno hitrega poslovnega kupeja.

Mera adrenalina je tako visoka, da stopalko za plin živčno pritiskam vse do konca. 4,4-litrski V8 močno zajame sapo, obrati na števcu poskakujejo v višave, bliskovit dvosklopčni menjalnik pa komaj dohaja hitro dogajanje. Na ravnini moči kar ne zmanjka in velika limuzina neustrašno pospešuje tudi ob strmem vzponu. Sredi zavoja igrivo stopam na plin, da občutim poplesovanje zadka, cviljenje pnevmatik in kričanje motorja. Roke imam povsem potne, koncentracija je na vrhuncu, a v tistim trenutku prispem na vrh prelaza, na kar me opozori zvedavo govedo na in ob cesti. Odločim se, da si takoj jaz kot M6 zasluživa kratko pavzo. Pravzaprav imam še nekaj poslovnih obveznosti. Ko izstopim iz udobja bež usnja, se zavem, da sem v povsem drugem svetu. Sem na 2000 metrih nadmorske višine, zunaj je le 6 stopinj, piha mrzel veter, sonce pa daje le navidezni občutek toplote. Karseda hitro sem v gostišču, kjer si privoščim vročo kavo in dokončam službene zadeve.

Po dveh urah postanka se odločim, da bom krenil na pot. Zazrem se skozi okno in opazujem lepoto: lepoto narave, lepoto visokogorskega sveta, nenazadnje lepoto prestižnega kupeja… Linije so tako elegantne, velika platišča mu zares pristojijo in se jih kar ne morem in ne morem nagledati. Pogled preusmerim na sprednji odbijač, kjer so prisotne velike zračne reže. Zavem se, da so le-te izrednega pomena za vrhunsko delovanje motorja in zavor, saj dovajajo hladen svež zrak.

Iz zasanjanosti me prebudi lastnica lokala, ki mi je prinesla račun. Plačam, si nadenem suknjič, primem aktovko in s hitrim korakom preko hladnega dvorišča stopim k vozilu. Aktovko odložim na zadnji sedež in hitro sedem na voznikov sedež. S pritiskom na gumb ponovno obudim zver, ki da vedeti, da se z njo ne gre šaliti. Redki gostje se zganejo in se zazrejo skozi okno. V pozdrav jim podarim čudovito osemvaljno harmonijo in fenomenalen pogled na eleganten zadek s štirimi izpušnimi zaključki.

Z nasmehom do ušes nadaljujem pot, sedaj po klancu navzdol. Hladno ozračje me ne gane več, saj sedim v objemu mehkega, ogrevanega in celo masažnega sedeža. V najnovejši različici sistem iDrive nastavim cilj potovanja, utišam odlične Bang & Olufsen zvočnike in uživam v skoraj pretihem brbotanju V8. Potniška kabina je po mojem mnenju predobro izolirana, a to je pač kompromis med športnostjo in luksuzom, kot je podobnega kompromisa deležno tudi odlično podvozje.

Ko se spet zapodim v zavoje, namreč opazim, da je oprijem sprednjih pnevmatik za tako težko zver preprosto nad pričakovanji. Nos je izredno vodljiv in skoraj nikoli ne skrene iz namenjene poti, prav tega pa “žal” ne morem reči za igriv zadek. Še zadnjih nekaj zavojev in že sem preko prelaza. Vozni način povrnem v najbolj umirjene nastavitve in se odločim, da bom sedaj užival v drugi plati tega bipolarneža – v njegovem udobju.

Naj M6 Gran Coupe z Competition Package deluje še tak divjak in poblaznelež, a ko iz športnosti preide na drugi pol, spoznam, da je to tisto pravo, tisto, zaradi česar sem se odločil, da bo to moj poslovni avtomobil. Le-ta mora nuditi udobje in prostornost in M6 Gran Coupe nudi prav to. Potihem se sicer sprašujem, kako udobno je na sedežih za menoj, a me kot voznika to pretirano ne zanima. Rečeno mi je bilo, da je udobje zadaj zadovoljivo, nikakor pa popolno. Neglede na to v notranjosti začnem uživati, saj si s pomočjo elektrike sprostim ledveno oporo, priključim masažo sedeža in le nežno ogrevam sedež. Vklopim vso asistenco, ki mi je na voljo, in pot nadaljujem v znamenju Comfort. Obvolanskih ročic se sedaj ne dotikam več, saj pretikanje prepuščam pametnemu, 7-stopenjskemu samodejnemu menjalniku. Head-Up projektor mi izrisuje vse potrebno: od navigacijskih napotkov, do radijskih postaj ter omejitev hitrosti, zato je moj pogled kot prikovan na cesto pred menoj.

Na dolgočasnem avtocestnem odseku me zmoti le ena stvar. Moj M6 Gran Coupe ima tempomat, a le-ta žal ni radarski, kar pomeni, da sam ne zaznava vozil pred seboj in ne prilagaja hitrosti glede na spredaj vozeče vozilo. Po drugi strani pa se spet sprašujem: je avtomobil, kot je M6, sploh namenjen za avtoceste? Nemudoma me spet napade želja po adrenalinu in stopalka za plin se dotakne samega dna vozila…

Kot sem se odločil že predčasno, me je na poti čakal zaslužen počitek. Le-ta je bil pod visokogorskimi prelazi, natančneje ob avstrijskem jezeru Millstätter See. Ko sem po ozki ulici končno prispel na predhodno rezervirano lokacijo, vsekakor nisem ostal neopažen, kljub temu, da mimoidoči niso vedeli, da vozilo, ki pelje mimo njih, stane nekoliko pretiranih 230 tisočakov! Ni malo, kajne? V temno barvo zakamuflirane linije so bile sicer nekoliko prikrite, njegovo nenavadno naravo pa so izdajala velika platišča, glasen zvok in napadalen izgled. Parkiral sem pred svojo nastanitvijo, vzel vse potrebno in se namestil v udobno sobo. Legel sem na kavč, prižgal televizijo in nedolgo zatem povsem utrujen zaspal … …zbudil sem se v domači postelji, ves prepoten, na vse pretege pa me je skušala zbuditi moja budilka.

Ves razočaran sem vstal iz postelje ter se zavedel, da sem se ravnokar “vrnil” iz najlepših sanj …