TEST BMW i3: lovljenje morskih valov in slovenskih polnilnic

Po vpeljevanju v svet električne mobilnosti s hibridnim BMW X5 xDrive40e je bil čas, da presedlam na popolnoma električno vozilo. BMW zaenkrat ponuja le en takšen primerek in to je BMW i3.

Precej hvaležna sem bila, da sem večino osnovnih informacij za preživetje z električnimi vozili pridobila že z X5, tako sem preskočila iskanje polnilnic in vse težave s polnilnimi/plačilnimi karticami. Brez načrtovanja seveda ni šlo. Aplikacija za pametne telefone z imenom ChargeJuice je za vse uporabnike električnih vozil kot biblija. Na zemljevidu se prikažejo vse polnilnice (tudi Tesline), vse informacije: od zasedenosti, zmogljivosti in tipov vtičnic.

Po eno-urnem polnjenju baterije z 18.8 kWh kapaciteto litij-ionske baterije na Petrolu-Barje je bil čas za odhod na našo primorsko stran. V ECO Pro Plus načinu vožnje, ki hitrost omejuje na 90 km/h in izklopi klimatsko napravo je domet približno 140-tih kilometrov (baterija ni bila 100%) obetal varen prihod do obale. Na izbiro so sicer tri opcije: Comfort, Eco PRO in Eco PRO+, vendar je slednji, ki obljublja približno 24 odstotkov več dometa kot v Comfort, prava izbira za daljša potovanja. Vseeno vam i3 v vsakem primeru ob agresivnejšem pritisku na pedalko omogoča, da v nujni situaciji pospešite do maksimalnih 150 kilometrov na uro (elektronsko omejeni). 

Misli so ob vsakem prevoženem kilometru bežale proti možnosti, da mi vseeno ne bo uspelo priti do morja z enim polnjenjem. Nekaj vzponov kasneje me je znižan domet prepričal, da sem se odločila za postanek na še eni izmed hitrih polnilnic – počivališču Ravne. Če ste še tako pogumni, 130 kilometrov realnega dometa enostavno ne omogoča brezskrbne vožnje do slovenskega morja. Petdeset kilovatna polnilnica mi je i3 na več osemdeset odstotkov napolnila v le pol ure, kar je pomenilo, da sem se lahko brezskrbno odpravila naprej.

Nasledna misija? Najti čimveč polnilnic ob slovenski obali, ker… zakaj pa ne? Imamo jih namreč kar precej. V Kopru sem postanek naredila na Koprski polnilnici Petrol BS Koper (ki je zaenkrat le 22 kW) in na tisti na parkirišču ob koprski tržnici s precej neuporabno 4,6 kW zmogljivostjo vtičnice tipa 2. Ker je bilo dometa še več kot dovolj od postanka na Kozarjah, je bil čas za obisk edine polnice v Izoli (22 kW), za katero bi spet potrebovala novo kartico, zato sem se odpeljala naprej. Portorož in Piran ne ponujata kaj veliko. V Piranu je možno polnjenje na javnem parkirišču pred vhodom v Piran, ki sicer ponuja štiri parkirna mesta, vendar je polnjenje zaradi šibkega toka počasno. Odločitev je padla, da se zapeljem v Marino Portorož, kjer se lahko pred restavracijo Marina priklopim na električni “sok” in si tudi sama privoščim nekaj okusnega. Seveda tako kot je navada na polnilnicah – tam kjer nujno potrebuješ polnjenje vedno parkira nekdo, ki s svojim bencinskim onesnaževalcem okolja omejuje dostop.

Ob mojem prihodu se je na enem od dveh polnilnih mest že napajal Tesla Model S, na drugem pa je bil parkiran… težko priznam… BMW-jaš s prejšnjo generacijo 335i. Nekoliko na trnih zaradi nastale situacije, sem odšla v recepcijo Marine in povprašala, kaj sploh lahko storim glede voznika 335i. Kmalu mi je postalo jasno, da osebje Marine ni želelo nikakršnih težav, dva prijazna gospoda sta me le pospremila do polnilnice in skupaj smo – nekoliko nerodno in nevarno blizu Tesle – speljali moj polnilni kabel. Po eni uri in pol posedanja ob pristanišču je bil čas za odhod domov. Ker je Marini Portorož moč električnega toka le 11 kW je bilo jasno, da bo potreben še en postanek na avtocesti. Mislim da sem šele na poti domov dejansko začutila “Range Anxiety” o katerem vsi govorijo. Pot nazaj je namreč vsaj do Ravbarkomande, en velik vzpon. To pa pomeni občutno zmanjšan domet, četudi se vozite le 90 km/h. S približno 20 kilometri (pri katerih se mi je zdelo, da vsako minuto padajo hitreje) do prazne baterije sem prispela do oaze – počivališča Ravne, kjer sem z 50 kW in CSS/Combo-2 kablom v slabi uri napolnila baterijo do 95 odstotkov. Misel za konec? Na morju nujno potrebujejo vsaj eno hitro polnilnico.

Na moji poti in predvsem ob morju me je ustavilo precej ljudi, ki so se radovedno vrteli okoli avta. Njegova zunanjost je nekaj zares posebnega, tipična BMW oblika z dolgim pokrovom motorja in manekenskimi linijami je zanj tako popolna neznanka. Ker ima električni motor skrit v zadnjem delu pomeni, da je sprednji previs izjemno kratek (kar nekaj težav sem imela s prostorninsko predstavo sprednjega dela), pod pokrovom pa boste našli majhen shranjevalni prostor. Zaradi svoje nenavadne oblike je i3 začuda krajši od dveh svojih konkurentov: Nissana Leaf in Renault Zoe, njegova teža pa po zaslugi karbonsko ojačane plastike znaša le 1,195 kg. To pa je kar presenečenje, kajne? Prtljažni prostor v zadnjem delu zaradi baterij in motorja ni ravno razkošen: ponuja 260 litrov prostora, če pa podrete zadnjo klop se ta razširi na 1100 litrov… vendar je nasplošno prostornost potniške kabine nad prvotnimi pričakovanji. Lažji dostop do zadnjih sedežev z Rolls-Roycevim načinom odpiranja zadnjih pol-vrat in sredino vozila brez B-stebričkov je prijetno presenetil, moteč elemen je le zaporedno zapiranje vrat, saj brez zaprtih zadnjih – ni možno zapreti sprednjih.

BMW i3 in minimalizem – občutek ustvarja visoka pozicija za volanom, pomankanje centralne konzole, (PRND ročica je za volanskim obročem), informacije pa ponujata dva občutno drugačna zaslona, kot smo jih navajeni pri drugih BMW modelih. Veliko je tudi prostora za noge, ogromno vetrobransko steklo pa uporabniku ponuja občutek prostornosti, ki od zunaj ni razvidna. V potniški kabini je veliko prostora za odlaganje, glavni pa se nahaja kar pod sredinskim zaslonom. Vanj lahko “mečete” vse od ključev, kartic za polnjenje in mobilnega telefona, “jama brez dna” pa vas bo tako s svojo funkcionalno zasnovo naravnost navdušila. Sprednja sedeža sta nekoliko drugačna zgodba: brez kakršne koli opore in precej trda – nista ravno idealna izbira za daljša potovanja. Še ena lastnost, ki jo boste opazili nemudoma, je prikaz uporabe recikliranih materialov vlaknaste sestave, najbolj razvidnih na vratih in armaturni plošči.

Poleg dvobarvnega izgleda zunanjosti sta prvi posebnosti tudi platišča in pnevmatike. Kolesa so smešno ozka z dimenzijami pnevmatik 155/70 R19 84. Dobra stran je seveda povečan domet zaradi manjšega stika s podlago, posledice pa boste občutili predvsem ob bolj dinamični vožnji in pospeševanju. Vesoljski pospeški električnega motorja s 170 konji in 250 Nm maksimalnega navora bodo namreč povzročili, da bodo pnevmatike le s težavo sledile navoru. Slaba stran nenavadnih dimenzij je tudi njihova cena, zato le previdno s pospeški, da se ne bodo pnevmatike izrabile prehitro.

Moje mnenje je, da je i3 nasplošno podcenjen. Že res, da ne izgleda tako kot njegovi bavarski sorodniki, vendar to ni njegov namen. Njegov namen je pravo nasprotje tega… če želite klasičnega Bavarca, imate na izbiro več kot 25 različnih modelov, ki vam bodo bolj ustrezali. BMW i3 je tukaj, da postavlja nove mejnike in prikaže, kaj zmore človeški napredek, da kljub kompaktnosti omogoča prostornost, da omogoča adrenalinske pospeške. Ko smo že pri pospeških, kakšne so torej vozne lastnosti? Kako bi z eno besedo opisala vožnjo z i3? Zabavna! Kot bi si kompakten električni Bavarec sposodil karakter MINI-ja, obenem pa ostal lahko vodljiv in primeren za vsakogar. S svojim gokart občutkom ob vožnji, presenetljivo odzivnim volanom in 7,2 sekunde do stotice v mestu nedvomno ne boste zadrževali prometa, čeprav morda tako izgleda na prvi pogled.

Tudi vas zanima, kako je voziti bavarsko tehnološko čudo? Pobližje si ga oglejte in rezervirajte testno vožnjo v Kristalni palači, kjer boste našli Avto Aktiv BMW i salon, edini v Sloveniji.