TEST: BMW 118d M Sport – je bila izbira prednjega pogona prava?

Cel svet seveda govori o transformaciji iz zadnjega na prednji pogon, ki je doletela novo generacijo serije 1. Takoj se seveda pojavi vprašanje, zakaj? S to spremembo je BMW hotel nasloviti največjo pomanjkljivost prejšnjih generacij tega modela v primerjavi s konkurenti – prostornost v notranjosti, obenem pa naj bi bila tovrstna postavitev tudi lažja in cenejša za izdelavo. To bi pomenilo cenejši in zmogljivejši avtomobil z več prostora in še manjšo porabo. A to je teorija, v praksi pa se je BMW očitno nekje uštel. Je že res, da je nova serija 1 bolj prostorna v notranjosti, a je po drugi strani tudi dražja in težja od prejšnje. Poleg tega so se iz tega naslova znebili tudi edine unikatne lastnosti serije 1, ki je ni imel noben drug tekmec v tem segmentu – zadnjega pogona.

“nova serija 1 je bolje opremljena, bolj odrasla in bolje zvočno zatesnjena, a zabave ni več. s prehodom na prednji pogon je ta model izgubil ravno tisto, kar ga je delalo posebnega in drugačnega od konkurence.”

Zakaj iz tega delamo tako dramo, ko pa večina niti ne občuti razlike? Zato, ker še vedno obstaja precej ljudi, ki to razliko čutijo in cenijo. Ravno zaradi zadnjega pogona sem si namreč v preteklosti lastil obe prejšnji generaciji serije 1. Obe sta celo nosili enako oznako, 118d, kot jo je imel testni primerek in z gotovostjo lahko trdim, da sta bili obe stari generaciji mnogo bolj zabavni in enostavno posebni, četudi nista bili vsem po volji. V tem segmentu enostavno ni bilo avtomobila, ki bi ponujal to kar je ponujala ‘enka’. Zato sem se, tako kot mnogi, raje sprijaznil z nekoliko manj prostorno notranjostjo in ‘posebnim’ videzom kot, da bi se sprijaznil s prednjim pogonom pri konkurenci. Morda bi to spremembo lažje sprejel, če bi bil avtomobil dejansko zabaven za vozit. Tudi v prednji pogon se da namreč vdahniti nekoliko smisla za humor, kar še posebej dokazujejo t.i. hot hatchi, a le-tega pri novi seriji 1 žal ni. Razumem, v teh časih tudi podjetje kot je BMW vodijo prodajne številke ter računovodje in ne več strastni posamezniki z vizijo užitka v vožnji in ultimativnih vozniških ‘strojev’ kot nekoč. Vseeno pa se mi zdi, da zaradi nekoliko večjega dobička in večje prodaje ni bilo vredno potlačiti nekoč glavnih vrednot uspešne bavarske znamke.

Da ne bomo prestrogi, moramo novi seriji 1 vseeno priznati tudi ogromno pozitivnih lastnosti. Avtomobil je, tako kot večina ostalih modelov v novi generaciji, precej odrasel. Bolje je zvočno zatesnjen, vzmetenje daje občutek sofisticiranosti, saj navkljub dobri podpori v zavojih neverjetno dobro blaži vse nepravilnosti v asfaltni površini. Tudi pogonski sklop, ki v tej različici sestoji iz 2.0 litrskega dizelskega štirivaljnika s 150 konjskimi močmi in osem stopenjskega avtomatskega menjalnika, je odličen. Dovolj je zmogljiv za večino potreb vsakodnevnega življenja, menjalnik deluje zelo gladko in nezaznavno, motor pa ni preglasen in z lahkoto porabi manj kot 5,5 litra na sto prevoženih kilometrov.

”najboljši del avtomobila je zagotovo nova privlačna, kvalitetna in prostorna notranjost, če bi moral izbrati najboljšo stvar pa sta to zagotovo prednja športna sedeža.”

Še največja sprememba na bolje pa se je zgodila v notranjosti. Nova serija 1 ima praktično identično notranjost kot večja serija 3, kar je zelo dobro. Materiali so odlični, ravno tako na otip vse deluje zelo kakovostno. Prvič v zgodovini tega modela, lahko serijo 1 opremimo tudi z head-up zaslonom, električnim odpiranjem prtljažnih vrat in celo s popolnoma digitalnimi merilniki. Voznikovo okolje je torej ergonomsko odlično, še najboljši pa so novi športni sedeži, ki bi jih z veseljem videl tudi v kakšnem bolj športnem modelu, saj ponujajo izjemno visoko raven bočne opore in dobršno mero udobja. Tudi prej omenjena prostornost pride še kako prav, saj lahko sedaj v avtomobilu z lahkoto sedijo štiri odrasle osebe, v 380 litrskem prtljažniku pa bo ravno tako dovolj prostora za vso prtljago.

BMW serije 1 je torej kot celota v novi generaciji mnogo boljši in bolj odrasel avtomobil, ki tako predstavlja mnogo bližjo alternativo Audiju A3 in Mercedes Benz-u razreda A. Ravno to so pri znamki BMW tudi želeli – tipične kupce konkurentov, ki se ‘bojijo’ zadnjega pogona in se za vozniške užitke ravno ne zmenijo. A ravno to je narobe. Ni več tiste alternative, ni več modela, ki v svojem segmentu izstopa. Za nameček pa se tudi od konkurentov na prednji pogon marsikateri pelje bolj dinamično in nasploh bolj zabavno, kjer moram vseeno priznati, da so velik del k temu verjetno prispevale tudi (pre)ozke zimske pnevmatike. Morda novo serijo 1 najbolje povzamemo, če mu pravimo bavarski Golf – resen, odrasel in kvaliteten predstavnik tega segmenta kombilimuzin, ki pa je ostal brez smisla za humor. Kaj pa cena? Upam, da sedite, saj je testni primerek stal preko 52 tisočakov, pa niti ni bil polno opremljen.