Seveda prva stvar, ki jo pomisliš, ko ti človek reče Romunija, so Romi in morda še romunski kombiji, ki v zadek po delih pospravijo tudi celi BMW X6. Ker nihče ne želi, da se dan začne z negativnimi mislimi o kraji avtomobila ponoči ali metanjem kamenja, oziroma kakšno drugo neprijetno prigodo, smo razmišljali raje o bolj pozitivnih plateh te, drugače prelepe dežele. Našo ekipo je na skoraj tritisočkilometrsko pot zapeljal BMW 320d xDrive družbe Avto Aktiv Kranj, novega člana mreže pooblaščenih trgovcev znamke BMW v Sloveniji. Dan prej je bil predan tudi ključ, predala nam ga je direktorica Avto Aktiva – Beata Niewada. Dobili smo BMW serije 3: 320d xDrive z M-zunanjim paketom, 184 konjskimi močmi (135 kilovati) in samodejnim menjalnikom, ter vpadne Estoril BLUE II barve.
Ekipa Financ je ostala zvesta zgodbi, v Romunijo se je odpeljala z romunskim ponosom – Dacio Duster. Njihov prispevek si lahko preberete TUKAJ.
Da bi na prvi cilj potovanja – mesto Sibiu, prišli v popoldanskih urah, smo se odločili odriniti iz Slovenije okoli polnoči. Zaradi nesreče na štajerski avtocesti smo popolnoma obstali za približno pol ure. V hecu je bilo rečeno, da s takim tempom ne bomo prišli ravno daleč, saj pot ni ravno kratka. Pot do omenjenega kraja je dolga 1000 km. Vreme nam je bilo precej naklonjeno, zato na poti nismo imeli večjih težav, morda bi se morali bolje informirati glede plačil za avtoceste na Madžarskem in v Romuniji, saj smo šele po vstopu v državo opazili, da je potreben nakup vinjete. Zavili smo na prvo počivališče in poiskali prodajalca za vinjete. Verjetno veliko ljudi ne ve točno kakšen sistem je pri njih, saj je drugačen od našega. Ob nakupu vinjete ne dobiš nalepke za vetrobransko steklo, vse kar je potrebno je izpolniti obrazec z oznakami registrske tablice, ta je nato vnešena v računalniški sistem, kamere, ki so postavljene nad avtocesto pa poslikajo tablice in ugotovijo ali je vinjeta bila plačana ali ne. Kontrola vinjet je zato dosti bolj učinkovita, ustavijo samo vozila, ki so že predhodno potrjena z neveljavnimi vinjetami oziroma brez le teh.
Na meji z Romunijo, ki še nima šengenske meje je bilo potrebno pokazati osebne izkaznice. Ker smo prišli na mejo malo hitreje kot druga skupina z Dacio, ha, ha,ha, pa brez posmehovanja, smo se odločili rahlo postati in narediti nekaj fotografij pred Romunsko zastavo, vendar je to pritegnilo malo več pozornosti kot smo si želeli. V temu trenutku je prispela še ekipa z Dacio in smo na hitro naredili nekaj fotografij skupaj, v tistem trenutku je nekaj policajev in carinikov opazilo, da imamo v rokah fotoaparat in kmalu je postalo jasno, da je bolje, da se opravimo naprej.
Prvi postanek v Romuniji je bil ogled gradu kralja Matjaža v Hunedoari. Osrednjega junaka zgolj ljudskih pripovedi, ki so se prenašale po ustnem izročilu pri nas in je bil znan kot pameten in pravičen vladar, poznajo tudi Romuni, saj je Kralj Matjaž, v original Matias Hunyadi, v 15. stoletju vladal madžarskemu kraljestvu in Češki. Grad Hunyadi je bil njegov rojstni kraj.
Kasneje smo se odpravili proti prvemu mestu in prenočitvi v Sibiu. Mesto s populacijo nekaj manj kot 150.000 ljudi in oddaljeno od Bukarešte približno 280 km je najpomembnejše kulturno mesto v državi, bilo je tudi evropsko mesto kulture v letu 2007. Ker smo bili zaradi skoraj 1000 km dolge poti precej utrujeni, smo se odločili dan zaključiti z umirjeno večerjo in zgodnjim odhodom v hotel.
Naslednjega dne smo se odpravili na bolj hribovito področje Romunije: Fagaras gorovje (Južni karpati) 
Ustavili smo se na počivališču, na BMW montirali GoPro kameri in se odpravili na cesto Transfagarasan. Cesta, primarno zgrajena za vojaške namene, je druga najvišje ležeča cesta v Romuniji. Zaradi visoko ležeče pozicije (2034m) je na glavnem predelu še zmeraj precej snega.
Ogled vrha je bil možen z gondolo, za katero je bilo potrebno odšteti 50 leu.Vožnja z gondolo, ki je trajala približno 10 minut nam je razkrila prelep pogled na vrh, ter pogled na zamrznjeno Balea Lac oziroma Balea jezero.
Po povratni vožnji z gondolo in še nekaj narejenimi posnetki poti, smo se odpravili proti Branu, mestu znanem po vampirju Draculi. Bran je sicer mesto, ki živi večinoma od turizma, saj je bil v njihovem gradu sneman film Bram Stoker’s Dracula (1992), dejansko pa grof tam ni nikoli živel. Ideja za novelo in film je bil Vlad Tepes, ki je vladal v letih 1456-1462 in veljal za zelo okrutnega in hladnokrvnega morilca nasprotnikov.
Večinoma smo si vsi že želeli videti romunsko prestolnico, zato smo se po ogledu gradu Drakule odpravili na pot proti Bukarešti. Morda smo imeli kar preveč predsodkov glede dežele, saj samo življenje v večjih mestih ni tako drugačno kot pri nas. Vidna razlika je predvsem na odmaknjenih krajih, na deželi, kjer za transport še vedno uporabljajo kočije vprežene z konji in osli. Tudi kvaliteta asfalta je na izvenmestnih cestah precej kritična. Paziti je potrebno na ogromne luknje, ki lahko naredijo konkretne posledice na podvozju avtomobila. Na odročnih krajih tudi živina ni zamejena z ogradami, kar pomeni da se živali sprehajajo tudi po cestah. Nekajkrat smo tako naleteli na črede krav, ki so se sprehajale čez cesto in se niso želele umakniti avtu.
Če bi nas vprašali, kaj je razlika med mesti v Romuniji in drugje po Evropi je razlika predvsem, da je pri njih skoraj vsak drugi avto Dacia. Tudi taksiji in policijska vozila so redko druge znamke. Najbolj atraktiven del mesta je nočno življenje na dveh oziroma treh ulicah je vsak meter prostora uporabljen za lokale in restavracije. Ko sonce zaide se ulice natrpajo z ljudmi in zabava se prične. Nujen ogled je definitivno tudi Palača parlamenta (romunsko Palatul Parlamentului)- večnamenska zgradba, v kateri se trenutno nahajata oba domova Parlamenta Romunije ter druge državne in mednarodne ustanove. Zgradba drži tudi več svetovnih rekordov: največja civilna administrativna zgradba (360.000m² površine), najdražja administrativna zgradba in najtežja zgradba.
Po temeljitem dvodnevnem ogledu prestolnice, okušanju nočnega življenja, ogleda znamenitih stavb, med njimi tudi Ceaucescujevo palace s tisoč sobanami na 330 tisoč kvadratnih metrih površine (večja je cello od Pentagona!), je bil čas za odhod domov. Navdušeni nad Romunijo, vendar rahlo utrujeni od poti smo se opoldne odpravili nazaj proti Ljubljani. Ker velik del Romunije še nima zgrajenih avtocest je bil predvsem prvi del poti naporen, prehitevanje tovornjakov, ki so vozili pod omejitvami in ovinkasta cesta je zahtevala veliko koncentracije in potrpežljivosti. Na poti čez Madžarsko smo uspeli tudi posneti nekaj zelo lepih posnetkov prihajajoče nevihte.
Še nekaj vtisov o našem avtomobilu: BMW se je na poti odnesel odlično, čeprav je bilo na poti kar nekaj grobih cest z veliko luknjami, ki niso ravno pripomogle k udobnejši vožnji. Avto, ki je bil napolnjen s štirimi ljudmi in kar nekaj prtljage, je vseeno imel presenetljivo povprečno porabo goriva 5,8l/100km za 1000km dolgo pot v Romunijo, na poti nazaj pa nekoliko večjo – 6,6l/100km in to večinoma brez večjih varčevalnih ukrepov in z kar nekaj prehitevanji ter precej dinamično vožnjo po avtocestah. Za udobnost v vožnji so na visokem nivoju poskrbeli športni sedeži M paketa z dobro stransko oporo in z veliko prostora za noge tudi na zadnji klopi, verjetno pa bi bila zgodba malo drugačna, če bi bil avto zapoljnjen s petimi potniki. BMW serija 3 je odlično vodljiv avtomobil, z dizelskim agregatom sicer ni najboljši primerek za večje dirkalne podvige (ne smemo pozabiti dejstva, da ima dizelski 4-valjnik še vedno glasen ropot), vendar se v načinu SPORT+ vseeno spremeni v bolj odzivno vozilo. Za daljše razdalje pa še posebej prav pride ECO PRO mode, v katerem se prihrani kar nekaj goriva. Kar se tiče dodatne opreme nismo imeli vgrajene navigacije in smo si zato pomagali z Garmin sistemom. Za vožnjo po neznanih državah in tujih mestih, bi bila investicija v navigacijski sistem verjetno precej uporabna. Če si tak avto lahko privoščite, lahko nakup samo priporočamo. Za bolj dinamično vožnjo in večjo zmogljivost bi sicer predlagali 325d, ampak za vsakodnevno uporabo pa je izvedba 320d več kot odlična izbira na našem trgu.
Za zaključek: Romunija je Dežela nasprotij, revščine in raznovrstnega bogastva. Nam je segla v srce, še danes ko se ozremo nazaj, se v mislih izgubimo v neprehodnih gozdovih Transilvanije, med zidovi srednjeveških mest, zavoji ceste Transfagarasan in v nočnem življenju Bukarešte ob srkanju koktajla ali lokalnega piva Silva. Vrnemo se, smo sklenili!
Še enkrat se zahvaljujemo sponzorju Avto Aktiv Kranj, ki nam je pot omogočil in Vas vabimo da si ogledate njihovo ponudbo novih in rabljenih vozil.
