MINI Countryman SE: Ko legenda končno odraste

Ko sem ugledal tega velikega hibridnega orjaka, me je najprej prešinila misel: “Je to sploh še pravi MINI? Še vsebuje tiste prave lastnosti in se ravna po začrtanih smernicah prvih MINI vozil? Je še šarmanten malček, ki se pelje kot po tračnicah?” Ta in ostala vprašanja so se mi podila po glavi in vedel sem, da bom odgovore našel le ob vožnji tega posebneža. No, ali pa ob primerjavi z originalnim Austin Cooper S MK II modelom iz leta 1968, ki ga ima v lasti g. Janko Slokar.

Tako sem sedel v naprednega Britanca ter se napotil v primorsko mesto Solkan, kjer domuje njegov starejši brat, mali rdeči lepotec. Že ob prihodu na parkirišče pred kavarno se je bleščal v vsej svoji majhnosti in preprostosti, pa vendar popolnosti. Prav ta dotični MINI se še posebej poslužuje tradicionalnih korenin, saj uporablja le najnujnejše in je temu primerno težek; tehta namreč le 635 kilogramov. Ko parkiram poleg njega, šele spoznam, kako daleč smo prišli. Vozila so danes vse večja in večja in šele ob konkretni primerjavi s staro klasiko lahko vidimo, kakšna je dejanska razlika v velikosti.

Na enem mestu sta bila tako zbrana dva tako zelo nasprotujoča svetova, ki pa kljub vsemu izvirata iz istega podjetja in iste začetne točke – mali Austin Cooper S MK II kot predstavnik samega začetka znamke, ki je želela ustvariti majhen, agilen, vozniško vrhunski in celostno izpopolnjen avtomobil, ter MINI Countryman SE kot predstavnik najsodobnejšega, kar znamka trenutno premore; to je največji, najprostornejši in tehnološko najbolj dovršen MINI današnjega časa.

Starejši predstavnik je bil v času izdelave vsekakor korak pred svojim časom, saj je uporabljal športno nastrojen 1,3-litrski motor s 115 konjskimi močmi, kar je izredna moč za le 635 kilogramov težak avtomobil. Uporabniška izkušnja s takšnim avtomobilom je prvinska in daje poudarek na odlične vozne lastnosti. Podvozje je zato športno trdo in v zavojih zares togo, po zaslugi tega pa je mali MINI pravi gokart. To potrdi tudi lastnik, g. Slokar, ki je s podobnim MINIjem pred leti tekmoval in dvakrat zapored celo zmagal. Po tekmovanju si je kot svoj upokojenski projekt priskrbel originalnega Austin Cooper S MK II in ga povsem restavriral. Avtomobil je v povsem originalni različici, saj je lastnik želel ohraniti to, kar je naredilo podjetje leta 1968. No, po podrobnem ogledu vozila lahko zatrdim, da je to opravil vrhunsko!

Na drugi strani pa… neverjetno nasprotje: veliki hibridni MINI Countryman SE, ki je največji v družini in prvi MINI s hibridnim pogonskim sklopom. Precej večji avtomobil tako uporablja le nekoliko večji 1,5-litrski trivaljni bencinski motor, ki mu pomaga elektro motor na zadnji pogonski osi. Podrobno smo o novem MINI Countrymanu pisali nedavno, zato se v podrobnosti ne bom spuščal. Napredni MINI tako premore štirikolesni pogon ALL4, ki mu pomaga pri vodljivosti skoz zavoje. Moči je za kar 224 konjev, ima 220 Nm navora, pospešek do stotice pa znaša 6,8 sekunde, kar je za 1735 kilogramov težek avtomobil dober rezultat.

Pa vozne lastnosti? Vsekakor je lega daleč od tiste prvinske, ki jo imamo možnost občutiti v malem MINIju, kjer voznik sedi le malo nad cestiščem, vzmetenje pa je nekoliko pretrdo za daljšo vožnjo. A kljub visokemu podvozju, relativno visoki poziciji za volanom, večji masi in na prvi pogled manjši okretnosti se novi MINI pelje presenetljivo odlično.

Kombinacija odličnih pnevmatik, štirikolesnega pogona in izjemne karoserije je pokazala, kako MINI ostaja zvest svoji tradiciji. Vozne lastnosti so neoporečne, seveda pa je potrebno v obzir vzeti večjo maso in precej drugačno zasnovo vozila.

Na zunaj zelo podoben avtomobil sicer ponuja kar nekaj sprememb. Na levem boku vozila se nahaja pokrovček, pod katerim se skriva reža za polnjenje baterije. Ta je zelo podobna tistim v vozilih BMW in vsekakor nekaj netipičnega na britanskih vozilih MINI. Skoraj neopazna razlika v primerjavi z običajnim Mini Countrymanom pa je tudi barva karoserije, in sicer gre za prav poseben siv odtenek. Od običajnega predstavnika se hibridni MINI loči tudi po voznih programih, saj ponuja naslednje tri vozne načine: AUTO eDRIVE, MAX eDRIVE in SAVE.

AUTO eDrive: privzeta nastavitev, ko zaženete hibridno vozilo MINI. Določa najučinkovitejšo kombinacijo elektromotorja in bencinskega motorja, odvisno od hitrosti, pospeška in napolnjenosti baterije.

MAX eDrive: omogoča povsem električno vožnjo vse do hitrosti 125 km/h, predvsem pa je ta vozni način namenjen mestni oz. krajšim dnevnim razdaljam, saj premore v teoriji do 40, v realnosti pa okrog 30 prevoženih kilometrov zgolj na elektriko.

SAVE: ko se baterija do določene mere izprazni, se prižge bencinski motor, ki napolni oz. ohranja napolnjenost baterije za poznejšo uporabo električnega načina.

Seveda je najboljša izbira vozni način SPORT in uporaba hibridnega načina AUTO eDrive. Avtomobil takrat zadiha s polnimi pljuči, vozniku pa je na razpolago 224 konjskih moči. Šele takrat zares spoznamo, kako uživaški je lahko ta gromozanski MINI.

Pa sam izgled? Osebno se mi dizajn zares dopade, saj subtilno ohranja tipične MINI prepoznavne elemente, istočasno pa je v koraku s časom in dovolj dovršen. Uporablja tako sprednja kot zadnja LED svetila, na sprednjem pokrovu motorja dirkaške bele črte, streha je v čudoviti črni barvi…avtomobil je vizualno izpopolnjen. Prav tako je dovršena potniška kabina, ki uporablja črno usnje s kontrastnimi belimi šivi. Na sredini armaturne plošče se bohoti velik, na dotik občutljiv zaslon, kjer voznik upravlja informacijsko-zabavni sistem, pred voznikom je na voljo projektor Head-Up, ki izrisuje najpomembnejše podatke. Le dve stikali v aviacijskem stilu se razlikujeta od drugih stikal v tipičnem MINIju. To je stikalo za zagon motorja (namesto rdeče barve je v rumeno-zelenem odtenku) ter stikalo za spreminjanje hibridnih voznih načinov.

Detajli po celotnem avtomobilu namigujejo na to, da vozite hibrida; od rumeno-zelenih “S” znak v zunanjosti pa vse do napisov na pragovih. Čeprav se ne zdi pretirano poseben, ga avtomobilski navdušenci vseeno opazijo v množici povprečnih vozil.

To pa še ni končni cilj znamke MINI. V letu 2019 naj bi podjetje predstavilo povsem električno različico svojega modela. Bo takšen netipičen MINI sprejet v očeh pravih navdušencev?

Že preskok iz tradicionalnega majhnega in bencinsko gnanega MINIja je bil za mnoge izredno težek. Spremenil se je pogonski sklop, povečala se je masa in velikost vozila, vozna dinamika pa je ostala zelo podobna osnovni. Bo tako ostalo tudi v prihodnje? Lahko elektrika nadomesti užitek v vožnji, ki ga ponuja klasičen pogonski sklop?

Videli smo kako se je MINI zgodba začela, vidimo do kam je napredovala, čez dve leti pa nas čaka prihodnost, električna prihodnost.