BMW Group Slovenija, Hidria, Rotary Slovenija in mnogi drugi partnerji so v petek, 27. maja organizirali otvoritev električnih polnilnih postaj, vzdolž regionalne ceste med Bovcem, Kobaridom, Tolminom, Spodnjo Idrijo in Idrijo, ki je znana tudi kot Zelena Keltika. Pestro dogajanje se je pričelo na podružnici podjetja Hidria v Spodnji Idriji.
Po krajšem uvodu, ki ga je namenila Evropska komisarka za transport Violeta Bulc, je povzela namen petkovega dogajanja, nato pa je v spremstvu predsednika evropske platforme za transport ERTRAC, ki je tudi predstavnik podjetja BMW dr. Stephan Naugebauer, ter generalnega direktorja BMW Group Slovenije Maciej Galanta, slavnostno otvorila dve električni polnilni postaji, ki sta postavljeni na parkirnem prostoru podjetja Hidria, nato pa smo se odpravili na bližnji Kendov dvorec, v spremstvu štirih vozil BMW i3.
Po prihodu na Kendov dvorec, je predstavnik poslovodnega odbora Hidrie dr. Iztok Seljak povedal: “Pri tem projektu je pomen gospodarske družbe, ki imajo ali nimajo povezave z avtomobilsko industrijo, kot je Rotary Slovenija, zelo pomemben. Prav tako občine vzdolž Zelene Keltike in še marsikdo drug, vključno z ljudmi, ki v skladu s svojo vizijo ter našim poslanstvom in predvsem odgovornostjo, ki jo čutimo do okolja in ljudi, smo se odločili da bomo povzdignili zeleno mobilnost na tem koridorju na eno povsem novo raven, s ciljem da smo eni izmed vodilnih na področju jugo-vzhodne Evrope”.
Besedo je predal komisarki Violeti Bulc, ki je dodala: ”Evropska Unija je začrtala zelo jasno strategijo, da potrebuje večjo neodvisnost glede vseh virov energije in elektrifikacija ponuja to opcijo. Stvar se ne bo zgodila čez noč, vendar je promet danes še vedno 95% osnovan na nafti, kar pa seveda povzroča zelo visoke negativne vplive na okolje. Zato smo se odločili za postopno, trajnostno naravnano, evolucijsko strategijo.”
Do besede je prišel tudi dr. Stephan Naugebauer, ki je bil kratek a jedrnat: “Evropska avtomobilska industrija je zelo trdo delala, za izdelavo električnih vozil. Danes jih imamo tu, vendar če jih želimo pripeljati do kupcev, potrebujemo polnilno infrastrukturo, zatorej je današnje dogajanje velik dosežek na tem prelepem območju Slovenije. Čestitam.”
Zelo pozitiven je bil tudi generalni direktor BMW Slovenije Maciej Galant, ki je izdal, da bo BMW Slovenija podpirala to delovanje vzdolž poti Zelene Keltike in bo omogočila bodočim strankam te regije, da bodo ob nakupu ali najemu njihovih vozil, imeli možnost brezplačnega polnjenja na električni polnilni postaji na Kendovem dvorcu. Po slavnostnih govorih, so pripravili na polnjenje primerek BMW i3, nato pa smo se odpravili v Modro dvorano v Idrijo, kjer se je dogajanje nadaljevalo. Ob prihodu nas je pri vhodu pričakal čudovit primerek BMW i8, v dvorani pa se je odvila predstavitev najatraktivnejših idej dijakov, ki obiskujejo Gimnazijo Jurija Vege v Idriji, ter osnovnih šol in vrtcev za Zeleno mobilnost 2030. Ideje so bile zelo zanimive, vse od električnih rolk, do podzemnih tunelov po katerih bi potovali z visoko hitrostjo. Mlada ambiciozna ekipa je tudi prejela priznanje oziroma certifikat o organizaciji, ter finančno nagrado, ki so jo prejeli še pred slavnostnim pogovorom.
Po predstavitvah, pa so na oder povabili goste s katerimi so govorili o Zeleni mobilnosti prihodnosti. Iztok Seljak je vodil pogovor in spraševal sogovornike. Gostje so bili Violeta Bulc, dr. Stephan Neugebauer, Maciej Galant in Tanja Mohorič. Prisotni so bili tudi župani in predstavniki vseh šestih občin mest Zelene Keltike, kateri so prevzeli ključe novih vozil BMW i3, ki jih bodo uporabljali naslednji mesec dni in zbirali sredstva od testnih voženj.
Po pogovoru, so bili sogovorniki na voljo tudi za intervjuje in najprej smo govorili z generalnim direktorjem BMW Slovenije, Maciejem Galantom:
V Evropi so električni avtomobili dokaj nova pridobitev, še posebej pri nas v Sloveniji. Kako se lahko Slovenija primerja z nekaterimi drugimi Evropskimi državami v smislu sprejemanja električnih vozil?
Maciej Galant: Slovenija je bolj usmerjena k uporabi dizelskega goriva, kot bencinskega, kar se razlikuje od nekaterih ostalih Evropskih držav. Razlika je tudi v infrastrukturah, kjer je električna energija bolj popularna kot na Poljskem, Češkem in tudi na Madžarskem. Kar vodi k dejstvu, da je glede na število prebivalcev Slovenija med državami, ki so najbolje opremljene z električnimi polnilnicami.
Lahko v prihodnosti podjetja BMW pričakujemo vsa vozila na električni pogon, ali bodo na voljo tudi vozila z bencinskim motorjem ali pa kakšnim drugim, alternativnim pogonom, kot naprimer pogon na vodikove celice?
Maciej Galant: Dandanes imamo že skoraj celotno floto vozil, ki imajo možnost pogona na elektriko. Vse od serije 2, ki je zmožna prevoziti avtonomnih 30 kilometrov na električni pogon, pa vse tja do velikih X5 terenskih vozil s hibridnim pogonom. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi športne, močnejše modele z električnimi motorji.
Govorili smo tudi z dr. Stephanom Neugebauerjem, ki je odgovoril na nekaj vprašanj:
S tehnologijo shranjevanja zavorne energije se ukvarjate že zelo dolgo. Ali so znanstveniki do danes že izumili tehnologijo, da se zavorna energija kot celotna shrani, ali imamo še kaj prostora, da se ta tehnologija še bolj izpopolni in še več energije shranimo in ponovno uporabimo?
Stephan Neugebauer: V avtomobilski industriji sem že več kot 20 let. Z veliko kolegi, smo vsi vedno zainteresirani v izboljšanju učinkovitosti energije in skušamo poiskati najboljšo rešitev, ki je na voljo ob določenem trenutku. Zaviralna energija je zelo pomembna zadeva, saj so vsa električna vozila opremljena z najnaprednejšo tehnologijo shranjevanja zaviralne energije, podobne sisteme pa smo poskušali vstaviti v vsakdanja vozila, vendar je to veliko bolj zakomplicirano.
Dizelske in bencinske motorje imamo že skoraj 100 let. Ali menite, da se bo električnim motorjem uspelo ohraniti toliko časa, ali bomo prej našli alternativen način pogona?
Stephan Neugebauer: Trenutno je električni pogon opremljen z najnaprednejšo tehnologijo in je pripravljen na prihodnost. Menim, da bo prisoten vsaj nekaj desetletij, kaj bo pa na voljo čez 100 let, pa resnično nebi vedel.
S temi besedami, se je tudi naš obisk dogodka zaključil. Spoznali smo kar nekaj zanimivih novosti, ter bili del otvoritve bolj zelene prihodnosti.
