V zadnjem času smo priča povečani izpostavljenosti novic v zvezi s Formulo 1. To pa zasluženo. Dejstvo je, da je letošnjo sezono zaznamovalo ogromno velikih dogodkov, najodmevnejši od teh pa je definitivno 7. naslov prvaka 35-letnega Angleža Lewisa Hamiltona. Z dirkanjem v Mercedesu se je ob bok postavil legendarnemu Michaelu Schumacherju, in se za vedno koval v zvezde.
BMW v Formuli 1
Njihova pot se je začela le kot dobavitelj motorjev za ekipo Brabham Bernieja Ecclestonea, leta 1982. Šele leta 2006 pa je podjetje postalo uradni konstruktor F1, ko je pod svoje okrilje sprejelo ekipo Sauber F1.
Leta 1982 je ekipa Brabham, začela uporabljati motorje BMW, potem ko sta obe strani podpisali pogodbo dve leti prej. Razvoj motorja je torej trajal kar dolgo, vendar je BMW svojo pot v sloviti Formuli 1 začel nadvse čudovito in si zagotovil prvo zmago že prvo tekmovalno leto na Veliki nagradi Kanade, ko je Nelson Piquet odprl šampanjec. Naslednja sezona pa je bila za celotno Formulo 1 prelomna. Čeprav so motorji s prisiljenim potiskom zraka bili v F1 predstavljeni s strani Renaulta v 1977 je BMW predstavil najmočnejšo možno zasnovo motorja in s Piquetom v Brabham BT52, osvojil naslov prvaka.
Motor, ki ga je konstruiral BMW, je bil 1,5-litrski M12/13 vrstni štirivaljnik s turbopolnilnikom . Zasnovan je bil na 1499-kubičnem motornem bloku M10, ki je v originalu proizvedel le 80 »konjskih moči«, ko je bil prvič predstavljen leta 1961 v seriji Neue Klasse. Ker so turbo motorji imeli omejitev na prostornino 1,5 litra (v primerjavi z atmosferskimi motorji, ki so bili omejeni na 3 litre), je bil M10 dobra podlaga za nadaljnjo delo.
M12/13 je BMW sprva uporabljal v Formuli 2. Do leta 1985 je motor M12/13 proizvajal že več kot 1350 »konjev«, kar je nadvse smešna količina moči tudi po standardih F1. Pravzaprav je Paul Rosche, ki ga BMW označuje za “očeta” ‘ Championship’ motorja, priznal, da BMW ni vedel, koliko moči motor sploh lahko proizvede.
“Naj bi zmogel 1400 »konjskih moči«, vendar natančne številke ne vemo, dinamometer motorja ni presegel 1280 »konjev«.”
Motor M12/13 velja za najmočnejši motor v F1, ki je bil kadarkoli izdelan. Edin faktor, ki ga je omejeval pa je bila nezanesljivost. V sezoni 1984 je Piquetu s svojim Brabhamom BT53, ki ga je poganjal omenjeni motor, uspelo devet od 16-krat privoziti prvo štartno mesto, vendar je med sezono moral počivati v več kot polovici dirk. Posledično je Piquet leto končal na petem mestu – žalosten položaj glede na to, kako dobro se je odrezal v kvalifikacijah. Negativno stran motorja pa je podkrepila še poraba goriva, saj je bila – po novih omejitvah s strani F1 – prevelika, pogoste pa so bile tudi eksplozije motorjev in okvare samih turbopolnilnikov.
Medtem sta po Brabhamu začela uporabljati bavarske motorje tudi ekipi Arrow in Benetton. Arrow je prvič okusil M12/13 leta 1984. V ‘Constructors Championshipu’ so zasedli deveto in naslednjo sezono osmo mesto.
Benetton je v prvi sezoni F1 (1986) uporabljal formule, ki jih je poganjal BMW, in prav tistega leta so osvojili Veliko nagrado Mehike. Čeprav je Benetton leta 1987 prestopil k Fordu, je bil surov tempo motorjev BMW v njihovih avtomobilih navdušujoč. Na VN Italije leta 1986 je Benetton B186 Gerharda Bergerja zabeležil najhitrejšo hitrost (351,22 km/h) s turbopolnilnikom v “prvi turbo eri”.
Arrow je še vedno želel uporabljati M12/13, zato so leta 1987 in 1988 sklenili dogovor o uporabi njegove izboljšane različice. Motorju so nadeli ime “Megatron”. Te dve leti sta bili za Arrows najboljši leti v Formuli 1. Kljub nenehnim tehničnim omejitvam uporabe turbopolnilnika zaradi varnostnih razlogov je Arrows končal na šestem mestu leta 1987 in petem leta 1988. Leta 1987 pa je željo po slavnem “Megatronu” imel tudi Ligier, vendar je po koncu sezone 1988 prenehal poslovati, zaradi splošne prepovedi turbo motorjev v Formuli 1.
Williams-BMW
Po koncu sezone 1998 je Williams izgubil svojega oblikovalca Adriana Neweya, ki je odšel h konkurenčnemu McLarnu, Williamsov dobavitelj motorjev Renault pa je prekinil pogodbo z F1.
Williamsovo partnerstvo z Renaultom se je začelo leta 1989 in jim prineslo štiri ‘Drivers Championship’ in pet ‘Constructors Championship’. Dva izmed Renaultovih avtomobilov, Williams FW14B in FW15C, veljata za “tehnološko najbolj napredna avtomobila”, ki sta kdajkoli dirkala v F1. Izstop Renaulta je pomenil, da je moral Williams poiskati novega dobavitelja motorja, kar je pripeljalo do šestletne pogodbe z BMW-jem, podpisane leta 1999. Po dogovoru naj bi imel Williams v svoji ekipi nemškega voznika, kar je privedlo do podpisa Ralfa Schumacherja leta 1999.
Na začetnih preizkušnjah leta 1999, je Williams uporabljal motorje Supertec, kasneje pa so se prenovljeni avtomobili, ki jih je poganjal BMW, vrnili na stezo. Čeprav je bila slaba sezona brez zmag, se je ekipa naslednje leto izboljšala, ko sta vozniška sedeža zasedla Ralf Schumacher in Juan Pablo Montoya. V formuli FW23 je bil vgrajen atmosferski V10 motor, ki je proizvedel 830 »konjev« in Williamsa pripeljal do štirih zmag, vključno s prvim triumfom v Imoli od leta 1997. Kljub temu da je Williams končal na dobrem tretjem mestu ‘Constructors Championshipa’, je dominirala slaba volja zaradi nezanesljivosti BMW motorjev.
Leta 2002 je BMW izvedel nadaljnje izboljšave in Williams je v tej sezoni zasedel drugo mesto. Surov tempo motorja BMW je Montoyi v sezoni pomagal doseči pet zaporednih prvih štartnih mest. Kolumbijski voznik je v italijanski Monzi celo dosegel najhitrejši krog v zgodovini F1. Montoya je dosegal povprečno hitrost 256,8 km/h, motor pa se je vrtel kar do 19000 vrtljajev na minuto!
Po kvalifikacijah je direktor podjetja BMW Motorsport Mario Theissen dejal: “Za inženirja je navdušujoče videti številke, ki so bile nedolgo tega nedosegljive in so nenadoma postale realnost.”
Williams je v tem letu zmagal le na eni dirki, vendar glede na to da je v celotni sezoni le dve tekmi dobil voznik, ki ni vozil za Ferrari, je to vseeno zadovoljiv rezultat. Navdušenje nad bavarskim inženiringom je vodilo do podaljšanja pogodbe.
Leta 2003 je partnerstvo BMW-Williams doseglo vrhunec svojega uspeha. Z močnejšim motorjem je ekipa zmagala na štirih dirkah, Montoya pa je v ‘Drivers Championshipu’ zasedel tretje mesto. Williams je bil na drugem mestu na lestvici konstruktorjev in kljub pošastnemu motorju so celotno zasnovo avtomobila FW25 vozniki in inženirji BMW presenetljivo skritizirali zaradi slabe aerodinamike in vodljivosti.
Od leta 2004 je uspešnost Williamsa začela upadati in BMW je postajal vse bolj kritičen do partnerja, in njihovih sposobnosti izdelave avtomobila, ki bi lahko zmagal prvenstvo. Odnos se je zaostril, ko je postal javen. “Naše partnerstvo z Renaultom in Hondo je bilo v preteklosti bolj uspešno z več sodelovanja,” je junija 2005 za revijo Autosport dejal Frank Williams. Nadaljeval je: “Nikoli nisi bil deležen nenehnega kazanja s prstom. Tudi mi nenehno ne sprašujemo, zakaj se je samo v letu 2000 pokvarilo 150 BMW motorjev.”
Kmalu so se pri BMW-ju, željni rezultatov, odločili, da bodo terminirali pogodbo z Williamsom in ustanovili svojo F1 ekipo. Sprva so poskušali kupiti samega Williamsa, vendar je bil njihov pristop ovržen in podjetje se je sčasoma zadovoljilo za Sauber.
BMW Sauber
Poleti 2005 je BMW za 100 milijonov dolarjev pridobil 80-odstotni delež v podjetju Sauber. V skladu s sporazumom naj bi bil motor zasnovan na sedežu BMW-ja v Münchnu, medtem ko je bila Sauberjeva tovarna Hinwil uporabljena za izdelavo podvozja in preskušanje vetrovnikov. Avtomobili so bili oblečeni v prepoznavno kombinacijo modre in bele ter tako predstavljali barve bavarskega giganta. Podjetji Petronas in Credit Suisse sta z BMW-jem podpisala sponzorske pogodbe, slednje pa se je dogovorilo tudi o “tehničnem partnerstvu” z Intelom.
Odkrito povedano, BMW Sauber ni blestel. V štirih sezonah so zmagali le eno dirko, čeprav je ekipa 17-krat uspela končati na stopničkah. Pri vstopu med najboljše so pomagali Robertu Kubici in Sebastianu Vettelu, toda dirkača sta večino svojega uspeha dosegla po odhodu iz bavarske ekipe. Kubica je bil precej kritičen do pomanjkanja investicij v sam razvoj v sezoni 2008, ko se jim je nasmehnila prva zmaga v Kanadi.
BMW je pred začetkom sezone 2009 upal, da bo lahko konkuriral drugim za naslov prvaka. Kljub temu pa je ekipa začela povprečno in nadaljevala še slabše. Do sredine sezone niso zbrali niti deset točk. Novi tehnični predpisi so prav tako zaustavili napredek BMW-ja in po svetovni gospodarski krizi je bil BMW junija 2009 prisiljen v umik iz tega športa.
Več kot deset let že mineva, odkar so zapustili najslavnejšo dirkaško ligo. Nemalokrat so se pojavile govorice o morebitnem ponovnem prihodu in boju za podium, vendar neuspešno – vselej je Münchenski proizvajalec trditve zanikal. Od leta 2021 pa v Formulo 1 prihajajo novi predpisi, katerih namen je narediti šport bolj konkurenčen in cenovno ugoden, vendar BMW še vedno ne kaže zanimanja, saj meni, da prisostvovanje v Formuli 1 nima nobenih prednosti na razvoj njihove tehnologije cestnih avtomobilov.
