Čeprav so motorji s šestnajstimi valji izjemno redki, to še vedno ni ustavilo BMW-jevih inženirjev, da bi se lotili česa podobnega. Zgodba se je začela leta 1987, ko se je BMW odločil razviti svoj V16 motor s kodnim imenom Goldfisch. Pogonski agregat je bil močno baziran na obstoječem V12 motorju, njegova prostornina pa je znašala 6.6 litra, kar je dejansko enako kot moderni V12, ki ga lahko najdemo v modelu BMW M760Li.
Stari motor vseeno ni imel dveh turbinskih polnilnikov kot novi, zato je proizvedel ‘zgolj’ 408 konjskih moči. To se morda dandanes več ne sliši grozno veliko, pa vendar je to vseeno predstavljalo velik skok v primerjavi s 5.0 litrskim dvanajstvaljnikom v takratnem BMW 750iL, ki je razvil 299 konjskih moči. Ravno slednjega so uporabili tudi za ‘testno mulo’, moč so na zadnji kolesni par speljali preko šest stopenjskega ročnega menjalnika, kodno ime za avtomobil pa se je glasilo BMW 767iL Goldfisch.
Čeprav to ni ravno presenetljivo, je bil pogonski agregat tako dolg, da so bili inženirji prisiljeni premakniti hladilni sistem motorja v prtljažnik vozila. Rezultat tega so bile ogromne stranske odprtine za zajem zraka nad zadnjimi kolesi, ter vrata prtljažnika z mrežico za hlajenje skozi katero se tudi vidi komponente hladilnega sistema. Po ekstenzivnem testiranju, je bil prototip predstavljen vodilnim možem znamke BMW, ki pa so se odločili, da si tak avto ne zasluži serijske proizvodnje zato je ta primerek ostal unikat.
