Ne verjamem, da je pravi odgovor za našo energetsko krizo v razvoju vozila, ki ima normalen bencinski motor skupaj z električnim, ki ga mora poganjati ekstremno težek skupek baterij. Masivna poraba materijala za reševanje krize masivne potrošnje drugega materijala je enostavno neumno.
Enostavno dejstvo: novi sistemi polnjenja vaših hibridov, ki jih lahko napolnite v domači vtičnici, bodo potisnili cene elektrike do enormnih višav, kar je lahko problem za večja mesta, ki jim že sedaj grozijo izpadi elektrike. Verjetno moje jamranje ne bo veliko pripomoglo k rešitvi problema, zato se bom nehal pritoževati. Raje se osredotočimo na vozilo, ki sem se ga veselil celo leto, BMW i8.
Naj vam za začetek povem nekaj osnovnih podatkov, pospeši do stotice v 4,4 sekunde. Kot vsak visoko zmogljiv BMW, je tudi i8 omejen na najvišjo hitrost 250 km/h, in zaradi hibridnega sistema ima povprečno porabo 2,5 l/100km, ja prav ste prebrali, ima res majhno porabo. Ob tej točki bi lahko zajamral, da bi z gorivnimi celicami naredil še 10x več kilometrov, brez kakršne koli uporabe bencina, vendar o tem ne bomo več razpravljali.
Ima dva vira moči. V zadnjem delu zadnjo os poganja britanski 1,5-litrski trivaljnik, naj vas velikost ne zavede, saj proizvede kar 231 konjskih moči. Preostane nam še prednji del, ki ga poganja električni motor, ki proizvede izjemnih 250 Nm navora že od prvega trenutka, ko vozilo prižgete.
Torej, spredaj ima motor za več navora, zadaj pa majhen turbo, na prvi pogled se to sliši katastrofalno. Ali bo na stezi i8 zavrtelo, ali pa se bo prelomil na pol. Kar pomeni, če si predstavljate, da morate za ravnanje s takšnim vozilom biti genetski dvojček Buck Rogersa.
Na srečo ni tako. Vse kar potrebujete za vožnjo i8 je, da pustite mini krilo doma, saj je plezanje v notranjost zelo tvegano za izgubo vsega dostojanstva. Ko se enkrat spraviš za volan je vse spet normalno. Ima normalen navigacijski sistem, normalne kontrolne gumbe za klimatsko napravo, normalna držala za plastenke. Če se resnično posvetite podrobnostim, lahko ugotovite, da je vse narejeno nekoliko tanjše, lažje, kot pri tradicionalnih BMW modelih. Občutek v notranjosti lahko primerjam z Alfa Romeo 4C. Je že na meji krhkosti, vendar se zavedam, da je to potrebno. V avtomobilu, ki vsebuje paket baterij, je potrebno zmanjšati težo povsod drugje, celo vetrobransko steklo je tanjše.
Torej, prižgem vozilo, vendar se nič ne zgodi. No, luči se prižgejo in armaturna plošča se zbudi, vendar i8 ne oddaja nobenega zvoka. Rahlo zmeden premaknem prestavno ročico v Drive in že sem na poti. In to je tudi vsa znanost, ne glede na kompleksno gradnjo je i8 enostaven za vožnjo. In to je izjemen dosežek.
Občutek v vožnji vseeno ni povsem normalen. Tehta približno tono in pol. občutek pa je takšen, kot da bi bil lažji od peresa. Skoraj strašljivo lahek. Zdi se mi – in za to sem porabil nekaj minut razmišlanja – veličasten. In do tega trenutka se še vozim po mestu in uporabljam tihi način vožnje. Šele ob želji po večji zmogljivosti se zbudi tudi bencinski motor, ki podpre električnega. In ob vsem tem se sploh ne zavedam, da se to dogaja. Kasneje sem šel izven mesta, vključil Sport mode in pritisnil na plin. Oh, kakšen menjalnik in kakšen oprijem ceste. In tisti majhen motor proizvede najbolj opojen zvok!
Med vožnjo sem se na semaforju srečal tudi s Ferrarijem 275 GTS in skupaj sva nekaj časa vzporedno vozila. To je moj najljubši Ferrari od vseh, zraven pa sem se spraševal, “Hmmm. Katerega bi raje imel?” BMW je tako dober.
Je tudi nekaj stvari, ki jih moram omeniti. Če vozite v privzetem načinu Comfort, se baterije polnijo zelo počasi, rezultat je pogosto, če želite eDrive nastavitev ali električni pogon, premalo energije. V Sport načinu je to povsem druga zgodba, energija se v baterije vnaša vsakič, ko dvignete pedalo za plin in pri vsakem zaviranju. V nasprotju s Mitsubishi hibridom, ki sem ga nedavno testiral, ne čutim, da se kaj dogaja. Zaviranje je normalno. Občutek je briljanten. Skoraj tako briljanten, kot upravljanje volana, ki je še zmeraj morda rahlo nervozno in vihravo, vendar še zmeraj najboljše v katerem koli drugem električnem vozilu.
Po precej dolgi vožnji sem imel še zmeraj na voljo šestnajst kilometrov električnega pogona. Pri BMW pravijo, da s polnjenjem iz električnega omrežja dobite razpon 35 kilometrov, kar je že dovolj za praktično vsako krajše potovanje.
Kar imamo torej tukaj, je namreč vozilo, ki se vozi na električni pogon v tišini za vožnjo v službo. Ko pa ste v pravem razpoloženju, se spremeni v Porsche 911. To je športni hibrid, vendar popolnoma drugačen od ostalih športnih hibridov – McLaren P1 in Porsche 918 Spyder naprimer – saj ne stane miljone evrov.
Je tako pravljično neverjeten, da bi lahko z lahkoto spregledal nekaj stvari, ki bi jih v normalnem avtomobilu označil za velike črne pike. Okna npr. se ne odprejo popolnoma do konca, zato z roko med vožnjo ni možno počivati na vratih, prtljažnik je žaljivo majhen in vidljivost v zadnjih treh četrtinah vozila je zelo zlaba, potrebno je povedati tudi, da so zadnji sedeži popolnoma neuporabni. Kot avto, še vedno potrebuje nekaj dela. Ampak kot dosežek? Waaaw.
Toyota je že skoraj cel svet prepričala, da lahko kupci, ki želijo hibrid, rečejo adijo konceptu zabave. Z novim BMW i8 pa so dokazali, da to ni nujno res. Še vedno stojim za svojo izjavo, da gremo s hibridi v napačno smer. Z BMW i8 pa je ta napačna smer vsaj prijetnejša.
Clarksonova ocena: ★★★★☆
Zelen kot Prius, zaželjen kot Ferrari.
BMW i8 specifikacije:
- Motor: 1,5-litrski turbo trivaljnik + električni motor
- Moč: 362 KM
- Navor: 570 Nm
- Menjalnik: 6-stopenjski avtomatski
- Pospešek: 0-100 km/h v 4.4 sekunde
- Najvišja hitrost: 250 km/h
- Poraba goriva: 2,5 l/100km
- CO2: 49 g/km
