Njihovi modeli so stremeli k varnosti in uporabnosti na enak način, kot italijanski avtomobili k lepoti in nemški k vozni dinamiki.
Štirioglato oblikovanje je v osemdesetih prevladovalo, in izgled ni bil ravno prijeten za oči. Oblikovanje vozil je očitno potekalo tako, da so dizajnerjem rekli, naj izvzamejo pri svojem delu vso domišljijo, karakter in emocije in naj se osredotočijo raje na izdelovanje močnih, varnih in zanesljivih avtomobilov. Če je bilo tako, jim je definitivno uspelo doseči svoj cilj. Volvo je namreč znan po svojih “škatlastih tankih”.
Vsake toliko časa pa se v tovarni naredi tudi nekaj, kar ni podobno klasičnemu Volvu. Vsaj tako si predstavljam, da je potekala zgodba. Zato so nas razveselili z modeli, kot je 242 Coupe, ki navzven izgleda škatlasto in dolgočasno, vendar skriva na sebi nekaj posebnega, nekaj drugačnega. Prevrtimo čas 30 let naprej, in ni presenetljivo, da ima 242 še zmeraj kar velik delež oboževalcev. Največ jih ima verjetno prav v svojem izvornem predelu sveta, Skandinaviji. Od tam tudi prihaja Volvo, ki je na fotografijah.
Brezhibno ohranjen in zelo očitno je, da je nekdo v avtomobil vložil veliko časa in napora. Na zunaj se vidi, da je zamenjan izpušni sistem, med kolesi se svetlikajo rdeče Porsche zavorne čeljusti, v notranjosti ima kletko in celo Takata x Speedhunters vlečni trak, ki je nujen pripomoček za kakršne koli resnejše performance avtomobile.
Pod pokrovom motorja je morda bilo pričakovati štirivalnik, vendar ni bilo ravno tako. V sebi je Volvo namreč skrival V10 motor, ki originalno pripada BMW E60 M5. Kako je takšen motor prišel do Volvota 242? Sprva je bil motor, vzet iz pregorelega M5, namenjen za E46 drift avto. Kasneje se je lastnik odločil, da ga bo raje dal v škatlast Volvo in tako je se je vse pričelo. Seveda stvari niso bile enostavne, meritve in preoblikovanje vozila je bilo potrebno, da je ogromen 5,0-litrski V10 lahko bil vstavljen v šasijo. Tudi pripraviti celo vozilo, da vzdrži 500 konjskih moči na stezi je bilo nekaj, na kar je bilo potrebno misliti.
Kot je razvidno na fotografijah, se motor popolnoma prilega vozilu. Pogon pošilja na zadnji kolesi preko BMW E39 6-stopenjskega Getrag menjalnika, ki je povezan z močnejšo osjo skandinavca letnika 1988.
Skoraj originalni zunanji izgled ne razkriva prav veliko, ko pa se prižge motor je jasno, da to ni navaden 242 Volvo. To je Volvo z BMW srcem.
