Britanski medij Autocar poroča, da naj bi BMW za svojega prihajajočega člana i družine uporabil gorivne celice, ki jih bo uporabljal tudi Toyotin Mirai. V začetku lanskega leta sta BMW in Toyota vzpostavila sodelovanje, h kateremu spada tudi skupni razvoj gorivnih celic, ki naj bi bile za proizvodnjo na voljo do leta 2020. Vse izgleda tako, da bo Toyotin Mirai služil kot temelj za BMW i5, ki bi se pridružil trenutnima plug-in hibridu i8 in čistrokrvnemu električnemu i3 (z izjemo REX). Mirai naj bi v proizvodnjo na Japonskem zakorakal aprila prihodnje leto, v ZDA in Evropi pa bomo vozilo dobili nekaj mesecev kasneje. Toyotin poskusni zajček naj bi pri nas stal okoli 50.000,00 €, zato pričakujte, da bo BMW i5 še toliko dražji.
Več informacij o vozilu še ni znanih, so pa pri Toyoti že potrdili, da bo njihovo vozilo z gorivnimi celicami imelo približno 482 kilometrov dosega z enim polnjenjem, njegova najvišja hitrost pa bo znašala 100 km/h, do te hitrosti naj bi Toyotin avtomobil pospešil v približno desetih sekundah.
Kako lahko sklepamo, da so zgornje navedbe resnične? Vemo, da je BMW že pravice do vseh imen i1 do i9 in da jih bi rad uporabil v prihodnosti. Vemo, da plug-in hibridi prihajajo na prvi tir in bodo kmalu postali norma. Nemci so bili opaženi med testiranjem različnih hibridov na javnih cestah, celo serija 2 Active Tourer bo imela hibridno izvedbo. Toyota je glede gorivnih celic mnogo naprej od BMW, čeprav se luknja v razliki zmanjšuje zaradi velike investicije Bavarcev v i znamko.
Znano je že, da BMW že dela na razvoju i5. To je vozilo, ki bo usmerjeno v svojega največjega konkurenta: Teslo Model S, saj bo tudi postal bolj limuzinske oblike in bo zlata sredina med i3 in i8, po velikosti pa nekje med serijo 3 in serijo 5. Seveda pa v prihodnosti Tesla ne bo samevala na konkurenčni listi, pridružila pa se ji bosta tudi Mercedes-Benz in Audi. Mercedes naprimer že izdeluje B-Razred na vodikov pogon, izvedba pa naj bi bila naprodaj do leta 2017.
BMW-jeva trenutna paleta vozil vključuje bencinarje, dizle, hibride in električni avtomobil, vseeno morajo v prihodnosti razmišljati o razvejanju ekološko prijaznega pogona, saj sta samo dve takšni vozili v ponudbi premalo. Kratkoročni cilj je nedvomno dodajanje gorivnih celic že obstoječim modelom z motorji z notranjim izgorevanjem, vendar dolgoročno to ne bo zadovoljilo vse bolj zaostrenih normativov za zmanjšanje emisij.
Izjemno pri gorivnih celicah je dejstvo, da se znebimo vseh stranskih učinkov električnega vozila obenem pa se izognemo CO2 emisijam. Zahvaljujoč tehnologiji bo avtomobil napoljnjen le v nekaj minutah, tudi kilometri do naslednje polnilne postaje ne bodo več odločilni. Edini problem, ki ostaja in še ni razrešen je vprašanje, ali je tehnologija dovolj poceni, da bo dostopna širši publiki. To pa bo pokazal le čas in kasnejše razvojne stopnje modelov.
